Vodja hiše Tatjana Fink je ob svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe za Dnevnik spregovorila o našem delu in vrednotah.

Tukaj ničesar ne predpisujemo: ni na primer urnika, kdaj se jedo obroki, in
zgodi se, da nočna sestra peče palačinke, če si kdo zaželi. Nekateri ljudje si tukaj opomorejo in
svojci rečejo, kaj pa zdaj?! Tudi letos smo imeli nekaj odhodov domov, bodisi so ljudje odšli, ker
so želeli umreti doma, bodisi so si toliko opomogli in se potem, ko se je poslabšalo, vrnili. V tem
času smo z družinskimi člani našli neki konsenz, da jih ni bilo več tako strah in so dojeli, kako je
ta čas dragocen in da lahko še kaj naredijo.

Osrednja tema letošnjega svetovnega dne je bil univerzalen dostop do paliativne oskrbe vse do zadnjega dne življenja, zato je v intervjuju izpostavila tudi nesprejemljiv odnos obeh ministrstev do urejanja statusa hiše.

Oskrba umirajočega do zadnjega dne je temeljna človekova pravica, zato se nam zdi nezainteresiranost obeh ministrstev glede urejanja tega vprašanja povsem nesprejemljiva.

Celoten intervju lahko preberete tukaj (prispevek je zaklenjen).