V bolezni izkušamo svojo nemoč, svoje meje in svojo končnost. Skozi različne čustvene odzive na bolezen človek zori in se preobraža, kar mu je lahko v pomoč, da spozna v svojem življenju to, kar je bistveno. O tem nas je večkrat nadškof Alojz Uran nagovarjal v Ljubhospicu, ko je prihajal darovati svete maše ob torkih in pomagal marsikateremu umirajočemu.

Mineva leto dni od smrti nadškofa Urana.  Na soboto, 11.aprila 2020, se je poslovil  v Hiši Ljubhospica. Dobro je razumel poslanstvo naše hiše, zato je bil njen velik prijatelj in podpornik. V čast nam je, da smo z njim preživeli zadnje dni življenja. Ob prvi obletnici njegove smrti je direktor Ljubhospica dr. Marjan Sedej odkril spominsko ploščo, ki jo je blagoslovil ljubljanski nadškof metropolit msgn. Stanislav Zore.

Poleg plošče se sedaj v Hiši nahaja tudi soba posvečena Alojzu Uranu, ki je pravzaprav kapela.

Hišo Ljubhospica imenujejo tudi hiša življenja, hiša hvaležnosti in hiša ljubezni. Nekdanjemu nadškofu smo neizmerno hvaležni  za daritev svojega življenja v tej hiši, ki jo je imenoval bližnjica do nebes. Kot je ob slovesnosti dejal direktor Ljubhospica dr. Marjan Sedej: »Za zaposlene,  je bil ena sama hvaležnost, ki je nekaj zadnjih preživetih dni v tej hiši prenesel v svet dodatno sporočilo večne ljubezni. Ko človek zaključuje svoje življenje ne z medicinsko pomočjo, ampak predvsem z razčiščevanjem svojih odnosov do svetega, do življenja, do bližnjih in do Boga. Nadškof Uran je bil duhovni oče te hiše, in verjamem, da nam danes pripravlja bližnjico do nebes.« 

Svoje brate in sestre pa je videl predvsem v najšibkejših, v ostarelih, osamljenih, bolnikih, invalidih. In ko je zahajal v to hišo življenja, tudi v umirajočih. Kot je še dodal dr. Sedej: »Povsod je nosil svetlobo jutranje zarje v temo tega odtujenega sveta in dajal upanje v presežno življenje.« 

Spomnil se je njunega zadnjega srečanja v hiši Ljubhospic, ko mu je rekel: »Veš, vsak človek ima svojo pot in svoje poslanstvo.« Takrat smo slutili, danes pa vemo, je dejal direktor Sedej, »da je bilo poslanstvo Alojza Urana živeti ljubezen, njegova pot pa deliti ljubezen do Boga, do bližnjega, do lepe slovenske pesmi in besede. Nadškof Uran je bil ena sama ljubezen.«

Ob blagoslovu spominske plošče je svoje misli strnil tudi nadškof Zore, ki je to videl kot priložnost, kot je sam dejal: »Da se ponovno zahvalim zdravstvenemu osebju, ki je z veliko skrbnostjo spremljalo nadškofovo bolezen.«

Slovesnost je vodil radijski voditelj Jure Sešek, ki je ob odkritju spominske plošče dejal: »Včasih, ko se peljemo mimo te hiše, mislimo, da je to hiša strahu, pa vendar vemo, da je Ljubhospic predvsem hiša zaupanja in topline, hiša, ki je drugačna od vseh hiš v Ljubljani. Ni je strehe, ki bi imela toliko in take zgodbe, kot jih ima Ljubhospic. In prav danes se spominjamo enega od tistih, ki so bili pod to streho, ki je to hišo izročal v Gospodove roke.«